Ali se tudi vam zdi, da se vsako jutro, znova in znova, zadnje leto dni, zjutraj prebudite v »čudežno deželo«?
In se, znova in znova, sprašujete, kdo je zdaj v tem svetu nor in kdo je sploh še pri pameti?
Se, znova in znova, čudite, kako je to mogoče?
No, jaz se že počutim kot Alica, izgubljena v neznanem svetu, kjer je vse na glavo, kjer več ne velja, kar je včasih veljalo; kar vidim jaz zeleno, pravi drug, da je rumeno...
Vsak v svojem filmu, v svojem »prav«...
In se spomnim, da sem nekje prebrala, kako deluje naš um...
Naši možgani naj bi imeli veliko večje kapacitete, kot jih povprečen Zemljan uporablja. Eni pretiravajo, da uporabljamo samo 1% svojih možgan, optimisti pišejo, da tretjino...
Verjetno je tudi ta odstotek variabilen, kot je variabilna zavest ljudi ;-)
Torej, naši možgani, naj bi lovili zelooo širok spekter »frekvenc« iz enotnega polja Univerzuma, a na koncu ujamejo samo ozek pas frekvenc, ki si jih sami dovolimo sprejeti. Običajno so to frekvence, ki se jim poljubno reče KOLEKTIVNA – DRUŽBENA ZAVEST. Če se omejujemo na kolektivno zavest, pomeni, da sprejmemo za resnično samo to, kar se ujema z razmišljanjem naše družine, vrstnikov, družbe in dogmami, ki se večini zdijo sprejemljive. Ostale frekvence enostavno spregledamo in ne pridejo do naše zavesti.
Naj spomnim na zgodbe o ameriških staroselcih, ki niso bili sposobni videti velikih ladij, s katerimi so pripluli osvajalci. Ker tako velikih ladij niso videli nikdar v življenju in od nikogar niso slišali, da bi kaj takšnega obstajalo. Edini, ki je lahko v vidno polje ujel ladje, je bil šaman, ki je tudi sicer znal videti v druge svetove izzven omejenega uma.
Isti vir tudi piše, da dokler bomo sprejemali (dovoljevali) svojemu umu samo omejene (kolektivne) misli, tako dolgo ne bomo aktivirali preostalega dela možganov. In obratno – vsakič, ko sprejmemo misel, ki je večja od tistih, ki jih imamo za »standard«, ta razširjena misel aktivira naše možgane za sprejemanje novih frekvenc, novih znanj. Takrat se začne odpirati naša hipofiza in bolj kot je le-ta odprta, lažje dojemamo nove informacije iz enotnega polja Univerzuma...
Pravijo, da takrat, ko bomo v polnosti uporabljali svoje možgane, bomo z mislimi v hipu vplivali na svoje telo, obnovili organe, jih nadomestili z novimi ipd.
Zakaj danes pišem o tem?
Da se vsi, izgubljeni kot Alica v čudnem COVID svetu, spomnimo, da smo vsi različni.
In vsak ima po svoje prav.
V svoji resničnosti.
V svojem dojemanju.
Da se vsi, osupli nad »omejenostjo drugih« spomnimo, da smo prav vsi (ali pa velika večina), še vedno omejeni z zaprtostjo svoje hipofize, ki nam še ne dovoljuje videti celote... videti vseh ladij, ki plujejo po obzorjih tega sveta.
Odpuščati varnostniku na vratih, ko od nas zahteva PCT...
Medijem, ki podležejo cenzuram...
"Vojnim "dobičkarjem...
Jaz?
Ker nas stiskajo skozi porodni kanal... da bi se NOVI RODILI.
Ker nam temnijo svet, da bomo KONČNO segli po LUČI...
Ali sem že nestrpna, KDAJ BO TO?
No, malo pa že...
Nataša
