Poletje je skoraj pred vrati... do njega nas loči le še nekaj tednov. Za nekatere to pomeni le še nekaj tednov priložnosti shujšati, zategniti, zgladiti... preden razgalimo svoja telesa v pomanjkljiva oblačilca in v bikinke (povečini nežnejši spol, čeprav danes nikdar ne veš...).
Tako. In letos, pri mojih polnih 46 (da se razume, ne dam nobenega proč...), sem, na pobudo prijateljice, ki se bolj spozna na te reči, tudi jaz prvič stopila skozi rožnata vrata kozmetičnega salona. Da me tam "osvežijo, pomladijo, zgladijo" :-)
In klepetulja kot sem, sem delila z gospo z nežnimi dlanmi svoje mnenje. Takole sem razmišljala...
PRAVA LEPOTA PRIHAJA OD ZNOTRAJ.
PRAVE LEPOTE SE NE VIDI Z OČMI, ČUTI SE JO S SRCEM.
NAJLEPŠA PA JE NAŠA RESNIČNA BIT, KO SLEČEMO OSEBNOSTNI JAZ...
Zame je moje telo KAROSERIJA duše - "ohišje", ki si ga je izposodila v 3D materiji, da se z njim "popelje" od točke A do točke B (mimogrede, temu služijo sicer tudi avtomobili... in ne statusnemu simbolu, krepitvi ega, kompenziranju kompleksov...), da me (dušo) popelje telo skozi izkušnjo fizične prisotnosti, ustvarjanja, druženja na planetu Zemlja od navidezne točke rojstva do navidezne točke smrti.
In tako, kot je potrebno redno servisirati jeklene konjičke, da nam pridno služijo, je potrebno poskrbeti tudi za telo. Vanj natočiti najboljše motorno olje (ekološko hrano), kvaliteten bencin (piti dovolj čiste vode), ga očistiti od znotraj (se razstrupljati glivic, zajedalcev, mikrobov, strupnin) in spolirati od zunaj (poskrbeti za zdravo kožo, lase, nohte). Za razliko od avtomobilov, za telesa rezervnih delov ni (vsaj ne za "navadne smrtnike") in ne trgovin, kjer si kupiš novo telo, najbolje po "akcijski ceni".
NAŠ ODNOS DO SEBE JE TUDI ODNOS DO LASTNEGA TELESA.
KAKRŠEN ODNOS IMAMO DO SEBE, TAKŠEN ODNOS IMAMO DO ŽIVLJENJA.
KAKOR ZNOTRAJ, TAKO ZUNAJ.
Že res, da nihče v dualnosti ni ves čas srečen.
In nihče v dualnosti ni ves čas "lep". Vsak od nas pozna obdobja "makadama", ko se začasno konča obdobje "avtoceste" . Vsak pozna kdaj jutranji otečen obraz, podočnjake, občasni mozolj sredi nosu, ki utripa v svet in se ga trudimo s pudrom prekriti :-)
K razmišljanju o pomenu lepote me je spodbudila stranka z iskrenim priznanjem. V njenih očeh je preobilna in svoje obline poskuša prikriti - pred drugimi in pred seboj. Oboje na plaži tako, da poišče kotiček, kjer se zadržujejo starejše in obilnejše, da se med njimi počuti mlado in vitko. Nič se ne zgražajte, še posebej ne ženske, ker vemo, da smo že vse kdaj v življenju na morski promenadi vlekle noter trebušček in zadrževale sapo, da bi bile videti vitkejše :-)
To me je spodbudilo k razmišljanju in temu, da sem zavrtela številko in se naročila na nego...
Pa ne toliko, ker bi verjela v "čudeže", ki jih objubljajo retuširane reklame kozmetičnih salonov...
Ampak zato, ker se mi je zahotelo pokazati svojemu telesu, da mi je mar zanj, da ga ne jemljem za samo po sebi umevno...
Hotela sem dati pozornost tudi telesu, ker sem v svojem življenju dajala toliko več pozornosti tisti lepoti od znotraj...
LJUBEZEN SE ZAČNE PRI SEBI.
LEP JE, KDOR JE V MIRU SAM S SEBOJ.
LEPI SMO, KO SMO ZADOVOLJNI, ZADOVOLJENI, SPROŠČENI, RADOSTNI.
