Pravijo, da »jabolko ne pade daleč od drevesa«...
In sem kot deklica zrasla v jabolko, ki ni razumelo, zakaj nekateri drugače...in ne »prav« in se spraševala »pa kako lahko??«
Po domače, težko sem sprejemala, težko sem odpuščala...
In ker sem v opazovanju same sebe ugotovila, da mi ta lastnost zapira srce in me krči,
sem nekoč, tik pred spanjem prosila Sri Satja Sai Babo, meni ljubega notranjega Učitelja, da se želim spremeniti...
Hodila sem po ulici, po kateri so mi nasproti prihajali ljudje.
Bilo je, kot da sem kratkovidna in v daljavi vidim le obrise ljudi.
Šele, ko so se mi dovolj približali, sem lahko razločila njihovo podobo in obraz.
Prav vsak mimoidoči je bil On!
Moj ljubi Učitelj... Avatar... Božanska zavest v vsakem človeku, v vsem pojavnem...
DOJELA sem, da za prav vse obstaja vzrok.
In vsak vzrok ima svojo posledico.
In takrat sem se prebudila...
Swami, iz srca HVALA!
Nataša
