Čemur namenjamo pozornost, to raste
april 2020
Nekateri med vami že poznate, pa ni nič narobe, če vas na to opomnimo.
Nekateri slišite prvič, nekateri pa ste to vajo naredili z nami pri nas...
Vabim vas, da si vzamite dve minuti za zelo zanimiv poskus:
Preberite več...
Zazrite se za trenutek v svoje dlani. Spustite pogled do zapestij, kjer ima večina nas dve lepo zarezani kožni gubi. Pokrijte obe zarezi levega zapestja TOČNO na zarezi desnega zapestja, da se gube povsem prekrijejo in da imate za hip dlani v položaju, ko se zapestji dotikata, prsti ostanejo narazen. Potem počasi približajte še prste leve in desne roke in pri tem NE PREMAKNITE zapestja niti za milimeter. Vso pozornost namenite temu, da se zapestne gube pokrivajo in ne premikajo in vzporedno z manj pozornosti na prste, pokrijte še prste leve in desne roke tako, da bo palec leve roke dotaknil palca desne, kazalec leve roke se bo dotaknil kazalca desne in tako naprej, da sklenete pred svoje oči dlani v položaj molitve. Zelo je pomembno, da dlani ne premaknete v zapestjih, ker bo to za vas primerjalna točka. Ko imate dlani tako sklenjene pred seboj v višini oči, primerjajte velikost svojih sredincev. Ali je višji sredinec leve ali sredinec desne roke? Če se vam zdi, da sta enaka, še enkrat poravnajte zapestni gubi in ponovno preverite velikost sredincev. Običajno je eden večji od drugega - pri enih samo za milimeter ali dva, pri drugih za vsaj pol centimetra. Morda pa imate sredinca povsem enako dolga in v tem primeru izberite dva druga prsta, npr. kazalca, če sta ta različna. Ko izberete prsta, v najboljšem primeru sredinca, se zdaj zazrite v manjšega od njiju, razprite roke in si pred obrazom zadržite samo tisto dlan, na kateri je krajši prst in za minuto ali dve držite VSO SVOJO POZORNOST na tem krajšem sredincu. Za minuto ali dve ne mislite na NIČ drugega kot na prst. Razmišljate lahko samo o tem prstu... nepremično zrite vanj in si ga ogledujte. Pomembno je, da mu za minuto posvetite 100% pozornost in se vmes ne sprašujete, če delate prav ali kaj se mora zgoditi s prstom ali kaj bi danes skuhali za kosilo. MISLITE SAMO NA PRST. Ko mine približno minuta, ponovite vajo od začetka: ponovno prekrijte dlani v zapestju tako, da se obe kožni gubi obeh rok povsem prekrijeta, sklenite še prste in obe dlani v položaj za molitev in ponovno preverite velikost obeh sredincev...
Tako. Sedaj prekinite z branjem in si vzemite dve minuti za ta enostaven poskus. Verjemite, da se boste prikrajšali za zabavo, če boste brali naprej in preskočili test... No, dajte, v teh dneh imamo časa na pretek, poskus pa vam bo vzel samo dve minuti...
Ste?
Ha, ha, no, kako se vam zdi, da izgledajo sedaj vaše dlani po tem poskusu? Presenečeni? No, jaz sem že bila, ko sem se to "igro" šla prvič.
Tako, lahko smo se malo skupaj pozabavali, lahko pa se vprašamo, KAKO, ZAKAJ ? Kako je to sploh možno?
Če slučajno spadate med tiste, ki niste zaznali nič posebnega, lahko poskusite še enkrat ali pa povabite k vaji druge člane družine in preverite, kako bodo vajo doživeli oni...
Vas zanima, kako to vajo vidim jaz?
ČEMUR DAJEMO POZORNOST, TO RASTE.
Ta vaja nas tega uči dobesedno. Zelo nazorno.
Se kdaj vprašate, čemu dajete pozornost večino svojega časa?
Ali si lahko predstavljate, kako "raste" koronavirus, ko mu tolikšen del človeštva trenutno posveča toliko pozornosti?
Vas zanima, čemur v teh dneh posvečam pozornost jaz?
Preberite več...
Zadnjih nekaj let sem si, malo za šalo, malo pa zares, nekajkrat zaželela, da bi se čas USTAVIL za kakšen mesec ali dva... Ker mi običajno zmanjkuje časa za vse, kar me vabi na tem pestrem planetu številnih možnosti. Ker sem se želela UPOČASNITI, pa življenje na tem planetu teče samo še vedno hitreje in hitreje... Ker sem želela več časa preživeti v tišini, s pogledom v nebo in samo prisluhniti zvokom narave, začutiti piš vetra na svojem obrazu. Želela sem priti »na tekoče« z vsem, s čimer je itak nemogoče »priti na tekoče« - z urejanjem slik, fotoknjig, sortiranjem računov, položnic ipd. Želela sem si slikati, naučiti se šivati in da bi me hči naučila igrati kitaro... In Vesolje je »uslišalo« moje želje... Hm, sicer sploh ne na način, kakršnega bi si želela, a na kolektivno, žal, nisem imela dovolj velikega vpliva. In zdaj, ko ostajamo vsi doma, ostajam zvesta svoji življenjski filozofiji, da nam Življenje, ne glede na to, kako je trenutno videti, pošilja tisto, kar je za nas najbolje. In verjamem, da smo kot človeštvo verjetno na svoj način potrebovali »korona-pandemijo«, da nas zaustavi, da nas prisili k razmišljanju o globjih smislih življenja – sploh tiste, ki si sicer ne vzamejo časa za to; da se zamislimo o svojih življenjskih navadah, ki ogrožajo druge planetarne prebivalce in Zemljo samo. Svet se je MORAL USTAVITI, da se lahko v miru vprašamo: Ali res živimo življenje na Zemlji kot si ga želimo? Da se vprašamo o solidarnosti, o človečnosti, o vrednotah, ki resnično štejejo..
Jaz jutro začnem z globoko hvaležnostjo... za vse lepo, zeleno, sončno, kar me obkroža... s hvaležnostjo, da zmorem moč, da tudi v letošnjem letu, ki mi zares ne prizanaša, ostajam v zaupanju v Življenje, v zaupanju o globjem smislu v ozadju, ki včasih ni vidno na prvi pogled. Dan posvetim opravilom, za katere se sedaj končno najde čas in v sebi ohranjam mir in zaupanje, vibraciji, ki jo svet sedaj najbolj potrebuje. Puščam telesu, da gre po svojih opravkih po hiši, po vrtu...a moj fokus ostaja obrnjen navznoter, v stanje »izpraznjene posode«, uma brez misli, v občutkih povezanosti z nebom in zemljo, s pticami, ki žvrgolijo naokrog, povezanosti z brati in sestrami po svetu, ki niti približno nimajo te sreče, kot jo ima večina nas, Slovencev. V mislih objemam in bodrim številne, ki sploh nimajo strehe nad glavo, ali pa jo imajo in jo sedaj na pičlih kvadratih delijo z domačimi, ki so lahko za nekatere v teh dneh pekel in ne samo nebesa. Vdihnem vase vonj svežine gozda in ga v mislih pošljem tistim, ki so priklenjeni na postelje, občutim piš vetra v laseh in ga v mislih pošljem tistim, ki se temu odpovedujejo, da bi v tem kritičnem času pomagali in reševali življenja ljudem. Zagugam se na gugalnici in občutek svobode, ki me ob tem prežema, v mislih pošljem vsem otrokom, ki seveda težko razumejo, zakaj sedaj ne smejo na igrala in v peskovnik s prijatelji...
Vas zanima moj še bolj "metafizični" pogled na ta poskus s sredincem?
Preberite več...
Pred leti, v sklopu tedenskega "silent retreata", ki sem se ga udeležila v tujini pri učitelju advaite, sem doživela nekaj čudovitega... nekaj, o čemer sem do tedaj brala samo v knjigah, a neke noči je postalo zame Resnica. V nekem posebnem stanju zavesti so se mi zložili »delci sestavljanke« življenja... tako sem to doživljala jaz. Kot bi dodala v sestavljanko zadnji delček – in EUREKA, prišlo je spoznanje, prišel je odgovor na moje toliko let dolgo iskanje in hrepenenje po Domu, po izvornem domu Duše, za katerega sem globoko v sebi čutila, da je moj Izvor. Spoznanje, da Doma ne moreš najti, če ga pravzaprav nisi NIKDAR zapustil. Kot ne moreš obuti čevljev, ki so že obuti... Spoznanje, da je Dom zmeraj tu, samo naš um nas pelje ven iz njega. Spoznanje, da smo kot radio, ki ima možnost loviti več različnih frekvenc, kjer se oddajajo različne radijske postaje. In če se »nastavimo« na frekvenco dualnosti, bomo vse videli ločeno, v dvojnosti, v nasprotjih: zgoraj/spodaj; levo/desno; dan/noč; dobro/slabo; ljubezen/strah ipd. In če se nastavimo na frekvenco Enosti, bomo prepoznali, da smo Eno, da smo VSE, kar obstaja, kar nas obdaja, kar se pojavlja kot pojavni svet okoli nas...
In tisto noč, tisto jutro in tisti dan, ki je sledil, sem obstajala v Enosti... ko sem zjutaj stopila ven na sprehod, sem stopila v neko »drugo dimenzijo bivanja«. Začutila sem in slišala sem, kako Vesolje vibrira, videla sem, da je VSE samo vibracija! Drevesa niso bila več (samo) drevesa... in sonce ne (samo) sonce... in trava ne več (samo) trava... Ves pojavni svet okoli sebe sem videla kot HOLOGRAM, kot »privid« v polju praznega prostora, ki se samo prikazuje kot »trden«, kot »materialen«... Počutila sem se, kot da sem se znašla sredi visoko naprednega holograma navidezne realnosti, katerega del sem bila kot VSE. Bila sem hkrati opazovalec pojavnega in hkrati vse pojavno, bila sem hkrati v fizičnem telesu in hkrati nefizično po vsem Univerzumu. Bila sem kamen, mravlja, cvetlica... odvisno od tega, kam je segel moj pogled, kam sem usmerila pozornost. To stanje je trajalo več ur, spremljalo ga je neustavljivo hihitanje, nekontroliran jok, lucidna budnost sedanjega trenutka, a hkrati zavedanje brezčasnosti...
Kakšno povezavo ima moja izkušnja z vajo, o kateri danes pišem?
Tistega dne sem spoznala, da živimo v »iluziji« materičnega sveta... da vsega tega pravzaprav ni, ker je »zadaj« za vso pojavnostjo samo Velika Praznina (o njej kdaj drugič), a hkrati je še kako resničen hologram v naši zavesti in mi ga doživljamo kot »resničnost«, ki je otipljiva, s časom spremenljiva. In ta »hologram« ustvarjamo v svoji zavesti... s svojo pozornostjo. S svojo zavestjo in pozornostjo ohranjamo »resničnost« živo za materični nivo. Po domače... temu, čemur dajemo pozornost, dajemo moč, da se manifestira v pojavnem svetu kot materija. Če dajemo minuto pozornosti sredincu svoje roke, manifestacija hipoma sledi naši pozornosti. Prst »zraste«. Seveda se prst že čez minuto »vrne« v prvotno stanje, a če bi prstu namenjali več časa in to ponavljali, bi s tem tudi za daljši rok spremenili »hologram«, ki ga mi doživljamo kot svoj prst.
Nauk zgodbe, ki jo delim z vami?
Bodimo pozorni na to, kam gre naša POZORNOST. Ker s svojo zavestno pozornostjo ustvarjamo svojo resničnost. In če dajemo v teh dneh svetovne pandemije pozornost samo novicam, ki v nas zbujajo strah, bomo dosegli, da se bo STRAH ZMANIFESTIRAL (postal »meso«) v naših življenjih. Če bomo razmišljali o simptomih, ki jih koronavirus (lahko) prinaša, bomo zmanifestirali le-te. Če bomo pozornost namenili tistim 80% okužene populacije, pri katerih se ne pojavijo nobeni simptomi bolezni, smo bližje temu, da bomo v primeru okužbe z virusom v tej skupini tudi mi...
srčen objem, Nataša
NE SPREGLEJTE:
POZIV ČLOVEŠTVU DR.BRUCE LIPTONA: vsakič, ko je ura 11:00, namenimo pozornost miru, ljubezni in harmoniji, ki se večajo na planetu Zemlja:
https://www.youtube.com/watch?v=oQlFyxa7W14&t=346s
