V kolikor ste pozitivno odgovorili na dve ali več vprašanji, obstaja velika verjetnost, da je vaš otrok okužen s podančico. Okužbo lahko preverite z laboratorijskih pregledom blata – oz. bolje kot vzorec blata (ki je v večini okuženih primerov lažno negativen, saj je iskati jajčece podančic v blatu podobno iskanju šivanke v kupu sena), je laboratorijsko pregledati lepilni trak (selotejp), ki ste ga navsezgodaj zjutraj z lepljivo stranjo potapkali po sluznici zadnjične odprtine ali ga pustili čez noč na tem mestu.
S podančico se lahko okužijo tudi odrasli – okužbi so najbolj izpostavljeni starši otrok ter osebje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Simptomi pri odraslem so podobni simptomom okužbe s podančico pri otrocih. Najpogosteje kronično okužbo s podančico najdemo pri ženskah, ki imajo težave z menstruacijo (izostanek menstruacij, boleče menstruacije), policistične jajčnike, ciste in granulome na maternici, hormonalne motnje, trdovratne akne...
Okužbe z zajedalci niso samo nevšečnost iz preteklosti - tako kot bakterije in virusi so del okolja, v katerem bivamo in še kako nam lahko zagodejo življenje – uničujoče delujejo na naše organe in našo duševnost, zato je prav, da storimo vse, kar je v naši moči, da se jih znebimo in si povrnemo svoje zdravje
je drobna glista, ki je razširjena po vsem svetu in je pogostejša pri otrocih kot pri odraslih (po podatkih WHO 1,2 milijardi ljudi).
Podančice so kot tanke bele nitke, dolge približno 1cm in živijo v spodnjem delu črevesja. Ponoči zlezejo oplojene samice do zadnjične odprtine, kjer ležejo jajčeca v kožne gube zunaj danke (od tod jim tudi ime). Potovanje gliste povzroča značilno srbenje v danki. Ko se otrok praska, se jajčeca prilepijo na prste in ob stiku z usti pridejo ponovno skozi usta nazaj v prebavila svojega ali drugega gostitelja.
V telesu se podančice lahko razširijo kamorkoli – v tanko in slepo črevo, najdemo jih lahko po vsej trebušni votlini, v pljučih, pri večji okužbi lezejo tudi skozi kožo. Pri deklicah samice pogosto zaidejo tudi v sečila in rodila.
S podančico se lahko okužimo kljub skrbni osebni higieni in skrbno vzdrževanemu gospodinjstvu.
Zdravljenje je uspešno, a dolgotrajno, ker odpravlja samo odraslo obliko zajedalca. Zato je potrebno zdravljenje ponavljati tako dolgo, dokler ne odstranimo vseh generacij podančic, ki so se izlegle iz jajčec parazita.
Ker se glista zlahka širi med družinskimi člani, je nujno hkrati zdraviti vse in se med zdravljenjem držati načel osebne higiene. V vrtcih in šolah je potrebno zdraviti vse otroke v skupini oz. razredu.
Uradna medicina uporablja za zdravljenje podančic zdravilo Vermox® (mebendazol), ki spada v skupino antihelmintikov in parazitom onemogoča njihovo oskrbo s hrano. Vermox je potrebno vzeti 2 krat dnevno po 1 tableto (oz. žličko suspenzije), tri dni zapored. Zdravljenje se ponovi čez dva do štiri tedne. Včasih je potrebna tudi trikratna ponovitev zdravljenja. Pri nosečnicah in otrocih, mlajših od dveh let, se uporaba teh zdravil odsvetuje.
Mebendazol odpravlja parazite le v prebavni cevi - v kolikor so se podančice razširile na druga tkiva in organe, nima učinka. V zadnjem času je tudi sicer opaziti, da postajajo podančice odporne na mebendazol in zdravilo več ni zanesljivo učinkovito pri odpravljanju okužbe s podančico.
Obstaja tudi nekaj naravnih zdravil, ki preprečujejo in zdravijo parazitoze – npr. papain (ekstrakt zelene papaje, najbolje papajina semena), ki razkraja beljakovine, ki so glavna sestavina parazitskih celic. V času zdravljena zajedalcev s papainom se priporoča beljakovinsko revna prehrana, da bo papain razgrajeval zajedalce in ne beljakovin v zaužitem mesu, jajcih, mlečnih izdlekih ipd.
Poleg papaina je najbolj znano naravno sredstvo za odpravljanje parazitov česen, ki ga lahko pripravimo kot mlečni napitek. V ta namen si pripravimo 1 dcl presnega mleka in vanj primešamo dva sveža, drobno pretlačena česnova stroka. Pripravimo si lahko tudi česnovo vodo – zvečer v vodo nastavimo strok česna in zjutraj na tešče odpijemo vodo.
Podančice preganja tudi kombinacija medu, bučnega olja in limone – dnevno lahko uživamo čajno žličko te mešanice. Naše babice znajo povedati, da gliste preganjajo tudi bučna semena, vratič, korenje, kislo zelje, rdeča pesa ipd.
Tudi homeopatija ponuja varna in naravna zdravila – npr. cina, spigelia, abrotanum, santonine, teucrium marum itd. Močan protiparazitski učinek ima tudi MSM (metil sulfonil metan) kot prehransko dopolnilo.
V zadnjem času pa je v boju s paraziti znano tudi zdravljenje s frekvenčnimi generatorji (t.i. zapperji), ki oddajajo frekvence določene valovne dolžine, ki zajedalce uničijo. Patogeni organizmi imajo namreč nižje frekvence od človeških, zato jih lahko uničimo, ne da bi s tem škodovali človeškim celicam.
Ne glede na to, kakšno obliko zdravljenja bomo izbrali, pa je potrebno vedeti, da je v času zdravljenja potrebno dosledno omejiti dostop do sladkarij in zmanjšati vnos mlečnih in drugih živalskih beljakovin, saj so le-te osnovno hranilo zajedalcev.
